Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. januar ― V projektu Dysonov vrt se pred nami razpira slepa pega človeškega raziskovanja vesolja: tiha in sistematična prisotnost ne-človeških organizmov, ki so jih v orbite nad Zemljo pošiljali, še preden se je tja odpravil prvi človek. Živalska, rastlinska, glivna in mikrobna telesa, vključena v zgodnje poskuse aviatorstva in raketnih tehnologij, so delovali kot eksperimentalni potniki za preverjanje biološkega odziva na ostre pogoje poletov in bivanja zunaj Zemlje, ter omogočila kasnejšo človeško prisotnost v vesolju. Številni med njimi še danes krožijo okrog planeta kot organski ostanki fatalnih vesoljskih programov, ki se v duhu nekropolitike vesoljskih agencij nadaljujejo z novimi eksperimenti po celotnem spektru astrobiologije v radikalnih okoljih. Kljub svoji konstitutivni vlogi pri razvoju zunajzemeljskih pogojev bivanja ostajajo v zgodovinskih narativih in vesoljskem pravu obravnavani predvsem kot potrošna infrastruktura znanstveno-tehnološkega napredka. Avtorica projekt Dysonov vrt umešča v vrzel, ki spremlja človeško ekspanzijo v vesolje, ter s pojmovnim aparatom problematizira antropocentrične narative raziskovanja. Na osnovi obsežne raziskave fragmentiranih arhivov, okornih poročil in razpršenih znanstvenih zapisov se na razstavi dopolnjuje ta arhiv ne-človeških astronavtov. Te avtorica imenuje zoonavti, fitonavti, mikronavti in mikonavti, ne kot taksonomske kategorije, temveč kot politično-jezikovni poskus vpisovanja ne-človeškega življenja v zgodovino vesoljskih poletov. Na podlagi zbranega arhiva ne-človeških udeležencev vesoljskih potovanj se prepletajo tri perspektive: institucionalna, v kateri je življenje zvedeno na protokol in merljivost; perspektiva organizmov, ki v ekstremnih pogojih razvijajo strategije preživetja; ter perspektiva rakete kot tehnološkega telesa, ki s svojo materialnostjo in omejitvami sooblikuje njihove usode. V tem trikotniku se razkrivajo zemeljski kolonialni vzorci mišljenja in njihovi prenosi v orbitalni prostor. V projektu je fok

Center in Galerija P74, 19. januar ― Foto: Arhiv Galerije P74 Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. z veseljem objavlja javni razpis za Nagrado skupine OHO 2026 – osrednjo neodvisno nagrado za mlade vizualne umetnice in umetnike v Sloveniji do 40. leta starosti. Vljudno vabimo umetnike, institucije, organizacije, da se prijavijo oziroma, da prijavijo umetnice in umetnike, ki delujejo na področju sodobne vizualne umetnosti v medijih risbe, slikarstva, kiparstva, instalacije, videa, novih medijev, performansa. Prispele prijave bo pregledala strokovna žirija in izbrala štiri nominirance nagrade. Razpis za nagrado je odprt do vključno 10. 3. 2026.  Nagrado skupine OHO razpisuje Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., Ljubljana, v sodelovanju z Residency Unlimited, New York in Trust for Mutual Understanding, New York. Nagrada skupine OHO je del mednarodne mreže YVAA (Young Visual Artist Award), ki združuje sorodne nacionalne nagrade enajstih evropskih držav. Več o Nagradi skupine OHO 2026 in pogojih razpisa